Eden od biserov Slovenije je zagotovo tudi Donačka gora. O njej je pred kratkim objavil članek na svojem blogu tudi vse bolj popularni slovenski bloger, popotnik in fotograf Tomaž Gorec. Skupaj s sopotnico sta ga obiskala na prekrasen poletni dan. Videoposnetki pa se nahajajo na njegovem You tube kanalu. Letošnje leto je bilo v znamenju spoznavanja lepot Slovenije. Zdravstvena kriza nas je nekako prisilila, da se nismo mogli kaj dosti potepati po tujini. Tako so mnogi ostali doma in se podali na krajše izlete po Sloveniji. Država pa nam je celo omogočila dopustovanje v matični domovini z podarjenimi boni za nočitve z zajtrkom v namestitvenih objektih. Tomaž Gorec je bil tudi celo poletje aktiven na področju promocije lepot Slovenije in nam na svoji spletni strani sproti objavljal posnetke in opise turistično zanimivih krajev in lepot, katere drugi mediji ne omenjajo prav pogosto. Tako smo lahko tudi z njegovo pomočjo odkrili lepe kotičke naše prelepe dežele SLOVEnije. In ena takih je tudi Donačka gora. To je gora z 884 metri nad morjem. Njeno drugo ime je tudi Rogaška gora ali Rogač.
To ime je dobila po njenem pogledu iz Rogaške slatine. Ima dva vrhova, ki zgledata kot dva rogova. Na sredini pa je najvišji vrh. To je zadnja gora slovenskih Karavank in leži v vzhodnem delu Slovenije. Zahodni vrh gore imenovan Ženžaj meri 616 metrov, vzhodni Resenik pa 735 metrov nad morjem. Je priljubljena izletniška točka, ker vzpon ni preveč zahteven. Gora je po kamninski sestavi pretežno iz kremenovih peščenjakov in nekaj apnenca. V njenem podnožju je kar nekaj zapuščenih rudnikov kremenovih peščenjakov, ki so se v preteklosti uporabljali za gradnjo hiš in izdelovanje brusov. Na poti na goro je bogat bukov gozd, ki daje zatočišče številnim divjim živalim. Del gore pa je rezervat pragozd. Novejše ime Donačka gora pa je dobila po cerkvi Svetega Donata, ki leži malo nižje na južni strani. Gora je zatočišče ogroženemu Juvanovemu netresku, ki raste le še na njej. Zgodovinsko je gora znana že iz keltskih časov. Tam so našli številne predmete iz tistega časa. Rimljani so jo imenovali Mons Claudii. Po takratnem vodji okrožja Klavdiju. Še bolj znana pa je iz časov turških obleganj, saj so na njej s kresovi opozarjali na turške upade. Dostopov na goro je več. Nanjo je bila narejena tudi prva slovenska planinska pot pred več kot 150 leti. S svojimi tremi vrhovi spominja na triglav. Zato jo imenujejo tudi Štajerski triglav. Vendar je bistveno lažja pot na vrh. Z vrha pa je čudovit razgled na bližnjo in širšo okolico. Na vrhu se nahaja križ. Tam je v času Rimljanov stal tempelj posvečen bogu sonca. Za osvežitev in okrepitev poskrbijo v Rudijevem domu na poti iz ali proti Rogatcu. Donačka gora ima na vrhu tudi Klopco ljubezni. Z nje sede opazujete lepote naše in sosednje dežele. Ta klopca ljubezni nas naj bi spominjala na življenje. Na zavedanje, da smo tu. Da si drznemo biti igrivi in veseli. Da pogledamo okoli sebe in vidimo še koga. Se pozdravimo, izmenjamo kakšno besedo. Da uživamo v malih stvareh.